Hepatitis A
Hepatitis A (ya go tsebagala bjalo ka hepatitis ya phetelo) ke bolwetši bja go fetela bjo šoro bja sebete bja go bakwa ke baerase ya hepatitis A (HAV).[1] Makga a mantši go ba le dišupo tše nnyane goba ga go na dišupo kudu mo baneng ba ba nnyane.[2] Nako ya magareng ga dišupo le phetelo, go bao ba hwetšago bolwetši, ke magareng ga dibeke tše pedi le tše tshela.[3] Ge go na le dišupo gantši di bonagala dibeke tše seswai gomme se se ka akaretša: pherogo, go hlatša, letšhologo, letlalo le serolane, letadi, bohloko dimpeng.[2] Palo ya 10–15% ya batho e itemogela poeletšo ya dišupo mo dikgweding tše tshela morago ga phetelo ya mathomo.[2] Go se šome go šoro ga sebete ga nke go diragala ka ge sese tlwaelegile go diragala go batšofe.[2] Gantši e phatlala ka go ja dijo goba go nwa meetse a go tšhilafatšwa ka mantle a go ba le phetelo.[2] Hlapikgepetla ya go se butšwe botse gantši ke sehlodi.[4] E ka phatlalatšwa ka patamelo ya motho yo a fetetšwego.[2] Le ge e le gore bana ga ba laetše dišupo ge ba fetetšwe ba sa kgona go fetetša ba bangwe.[2] Morago ga phetelo e tee fela motho wa gona o hwetša sontišo bophelo bja gagwe ka moka.[5] Tlhahlobo e nyaka diteko tša madi ka ge diteko di swana le tša malwetši a mangwe.[2] ke enngwe ya tše hlano tša go tsebja tša dibaerase tša hepatitis: A, B, C, D, le E. Kenti ya hepatitis A e thuša kudu ka thibelo.[2][6] Dinaga tše dingwe di e eletša gore e dirišwe leboeletša go bana le go bao ba lego kotsing e kgolo bao ba sa kago ba hwetša kenti peleng.[2][7] Go bonagala e na le mohola bophelong.[2] Mekgwa ye mengwe ya thibelo e akaretša go hlatswa ka matsogo le go apea dijo gabotse.[2] Ga go na kalafi e itšeng, ka khutšo le dikalafi tša pherogo goba letšhologo di eletšwa bjalo ka dinyakwa tša motheo.[2] Phetelo gantši e fola go felela ntle le bolwetši bja go tšwelapele bja sebete.[2] Kalafi ya go se šome ga sebete go šoro, ge e ka direga, e ka direga ka pšalollo ya sebete.[2] Lefaseng ka bophara palo ya dimilione tše 1.5 tša makga a dišupo a tšwelela ngwaga o mongwe le o mongwe[2] ka palo ya dimilione tše lesome tša diphetelo.[8] Go tloga go tlwaelegile dileteng tša mafase ao a nago le tlhwekišo ya go fokola gape ao a se nago meetse a go hlweka.[7] Go mafase ao a tšwešego pele 90% ya bana e fetetšwe ka mengwaga ye 10 gomme ba ka sontega ge ba gotše.[7] Gantši e direga ka tsogo go dinaga tše tšwetšego pele ga nnyane moo bana ba sa nkago ba bontšhego ge e sa le ba ba nnyane gomme kenti e sa phatlalatšwa.[7] Ka 2010, hepatitis A e šoro e bakile mahu a 102,000.[9] Letšatši la Lefase la Hepatitis le tšwelela ngwaga ka ngwaga ka July 28 go tšweletša temošo ya hepatitis ya phetelo.[7] Ditšhupetšo
Information related to Hepatitis A |
Portal di Ensiklopedia Dunia